Yeeey, vesela, vesela, ker je danes naokoli že en teden ... Občasno me še muči preganjavica, ampak se umirjam. Ne vem, če je normalno, da čutim bolečine kot pred menstruacijo, ampak se z njimi niti nočem toliko ukvarjat in se trudim razmišljati pozitivno.
Včeraj sem bila eno uro na telefonu s sotrpinko, ki tudi čuva dva zarodka in mi je povedala, da se blastocista vgnezdi že prvi dan, morula pa potrebuje do 3 dni časa. Torej, kaj to pomeni? Da sem v vsakem primeru noseča? Iz teh vrstic v božje oči! Komaj, komaj čakam, da naslednji teden (verjetno v četrtek) opravim test za nosečnost. Ne bom zdržala čakanja do ponedeljka, 28. 02., ko imam krvni test. Naj bo plus, naj bo plus!!!
Čas je, da se najine molitve utelesijo!!!
Prava molitev ni molitev prošnje, ampak molitev hvaležnosti. Zato nikoli ne prosite.
(VIR: Walsch, N. D.: Pogovori z Bogom, 1. knjiga)
Hvaležna sva za ljubezen, ki iskreno gori med nama, za najino stanovanje, ki je dovolj veliko za vsaj še dva družinska člana, hvaležna sva za zdravje, ki naju vztrajno spremlja, za zdravniško osebje na ginekološki kliniki, ki dela vse, kar je v njegovih močeh, hvaležna sva za moč, ki jo premoreva v težkih in stresnih trenutkih. Hvaležna sva, ker upava in verjameva, da bova starša. In globoko v sebi čutim, da bom mama dvojčkov. Moja otroška želja se bo uresničila!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar