Še malo ...

Danes sem bila v čakalnici pred ultrazvočno ordinacijo spet sama. Kmalu se mi je pridružila včerajšnja znanka, s katero sva tokrat klepetali o drugih temah; ugotovili sva, da delava v isti stroki, obe radi potujeva, torej tem za čvekanje ni zmanjkalo. V trenutkih tišine sem vse misli usmerila v željo o končanem prvem delu. In res ... Po pregledu je moja ginekologinja ugotovila, da so folikli lepo razviti, a jih je kljub temu potrebno še malce spodbuditi, da zrastejo. Kar odleglo mi je; danes še terapija, jutri zvečer pa si dam stop injekcijo. Sama si je še nisem dala, a mislim, da ni takšna umetnost. Raje si jo dam sama, kot pa, da ob devetih zvečer iščem dežurno sestro v porodnišnici. V ponedeljek pa punkcija ... Žal mi je ne bo delala moja ginekologinja, ampak nekdo, ki ga nihče ne pohvali. Vidim, da bodo moji živci pošteno na delu - že sedaj so! Ampak ... Saj bo vse OK, kajne? Vesolje vedno poskrbi za nas ...