Ko sva čakala v vrsti pred pisarno, je moj mož srečal bivšo cimro - še iz študentskih let, ki je očitno na istem kot midva. S to nesrečo, da so ji na ultrazvoku odkrili še cisto in mora na punkcijo le-te. Skupaj sva se preoblekli v ledeni garderobi oz. kopalnici v stari, sprani spalni srajci in se živčno norčevali iz zastarele opreme. Najprijaznejša sestra na oddelku me je prišla iskat in me odpeljala v laboratorij, kjer sem v ritko dobila injekcijo ketonala - po moje bolj za tolažbo kot pa za lajšanje bolečine.
Začuda je bila čakalnica pred "mesarijo" prazna in sami sva čakali na usodni trenutek. Prva je šla v operacijsko sobo moževa bivša cimra in bo parih minutah prišla ven - zgrožena nad izgledom cele sobe in osebja. Naslednja sem bila jaz. Uf, kar slabo mi je postalo. Malce mi je odleglo, ko sem zagledala priznanega profesorja, saj mi je bilo v petek rečeno, da bo punktiral drug zdravnik, ki velja za precej neobčutljivega. Nekaj vicev, malce smeha in že smo začeli. Moja nesproščenost se je hitro pokazala, saj sem skrčila vse trebušne mišice in bila napeta kot struna. Sestra mi je na mojo željo pomagala tiščati trebuh navzdol, da bi bilo čim manj boleče. Res ni bilo tako hudo kot prvič, ni pa bilo enostavno prenešat špikanja. Z zanimanjem sem opazovala svoje folikle na zaslonu ultrazvočne naprave; črne pike (ene manjše, druge zelo velike) so izginjale, kot da bi se potopile v gosto snov. Sprostiti so me poskušali z debatiranjem o Šmarni Gori, kar me je še dodatno živciralo. Šmarne Gore ne maram in ne mi je servirati med tako neprijetnim postopkom!!! Raje v pogovoru nisem sodelovala, zaprla sem oči in v mislih ponavljala mantro: "Om Sai Ram," in mislila na nasmeh, pozitivno energijo, mir in srečo, ki jo izžareva Sai Baba. In kar naenkrat je bilo konec. Vsul se je plaz vprašanj: "Kakšni so moji jajčniki? Koliko celic ste dobili? ..." Profesor je odgovoril le: "Jajčniki so taki, kot morajo biti. Vse ostalo vam bodo povedale sestre. Srečno!" Vesela, da v normalnem stanju zapuščam mesnico, sem z debelim vložkom med nogami (brez hlačk) odracala v sobo za okrevanje, kjer bi morala ležati pol ure. Ojej, kaj bom počela pol ure?!
V sobi sem zagledala dekle, ki sem se je spomnila z ultrazvoka. Ulegla sem se blizu nje in najprej pogledala krvavitev - ni bilo hudo, noge pa so se mi precej šibile. Pogovor z njo me je umirjal in bil je tako zanimiv, da je tiste pol ure zelo hitro minilo. Ženska ogromno ve o prehrani, saj se z njo ukvarja že 20 let in mi je povedala, naj se izogibam soji, saj povzroča neplodnost in mi raje priporoča algo spirulino, ki se jo kupi v trgovini Super hrana. To trgovino pa seveda poznam, saj sem "fanica" na Facebooku.
No, nekaj informacij o tem, kar mi je zanimiva nova znanka povedala, najdete na naslednjih povezavah:
http://www.super-hrana.si/ALGE/spirulina%20v%20prahu
http://www.super-hrana.si/maca%20v%20prahu
http://www.super-hrana.si/index.php?route=product/category&path=76
http://www.intimatemedicine.si/zdravje-in-seks/neplodni-zaradi-soje/
Malo me je zaskrbelo zaradi soje, saj sva oba z možem vegetarijanca in soje kar precej pojeva, med drugim tudi s Herbalife-ovimi proizvodi, ki temeljijo na soji (šejki, beljakovine ...). Vesela sem, da sem našla alternativo tem dragim izdelkom, ki mi po vrhu vsega baje še škodujejo, čeprav mi Herbalife-ovi privrženci dopovedujejo drugače. Zdravo je imeti več vidikov na eno stvar!!! Dvomim, da se bom šejku lahko odpovedala, saj je zame to najboljši zajtrk in obrok po vadbi, vendar bom vire beljakovin definitivno iskala drugod.
Po več kot polurnem ležanju sem odracala do hladnega in ne ravno čistega WC-ja, saj je treba po punkciji nujno lulat, in trpela nekaj minut v pekočem lulanju, nato pa se v kopalnici hitro preoblekla v moja oblačila. Dragi me je že čakal pri sestrah, ki so nama povedale, da so iz mojih jajčnikov dobili 11 jajčec in da se v soboto, 12. 02. 2011, vidimo na transferju. Srce se mi je skoraj ustavilo. Zakaj? Iz več razlogov ... Ko sva pred pol leta nakupovala v Baby Centru, so mi ponudili kartico ugodnosti in ko sem izpolnjevala pristopno izjavo, sem za hec obkljukala, da sem noseča in pri vprašanju "Kdaj imate rok poroda?" čisto nezavedno napisala 12. 02. 2011. Še danes ne vem, zakaj ... Očitno sem dobila namig od zgoraj. Drugi razlog je ta, da se v soboto, 12. 02. 2011, poroči moja poročna priča in dolgoletna prijateljica, ki mi je kot sestra (na poroko ne greva, ker gresta z zaročencem le podpisat papirje, žurka pa bo poleti). Tretji razlog pa sta druga prijateljica in njen sin, namreč oba praznujeta rojstni dan v soboto, 12. 02. 2011; prijateljica 32 let, njen sinček 1 mesec. Ker sem človek, ki ne verjame v naključja, vem, da se v vsem tem nekaj skriva. Nočem imeti previsokih pričakovanj, sem pa absolutno pozitivna!!!
Tako, dandanes, ko uživam na bolniški (dokler me ne začnejo klicariti iz službe), veliko berem o prehrani, po desetih letih pa bom prebrala trilogijo Donalda Walscha Pogovori z Bogom. Ko sem jo brala kot dijakinja, sem bila navdušena nad novim načinom razmišljanja, me pa zanima, kako jo bom brala kot odrasla ženska. Zagotovo je v moje roke prišla z namenom. Se pustim presenetiti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar