nedelja, 20. februar 2011

Spodbude iz Vesolja

"Nadzor misli je najvišja vrsta molitve. Zato imejte le dobre in pravične misli. Ne potapljajte se v negativizem in mračnjaštvo. Celo v trenutkih potrtosti poskušajte videti le popolnost, izražajte zgolj hvaležnost. " 
(VIR: Walsch, N. D.: Pogovori z Bogom, 3. knjiga, str. 62)

Vsak dan začnem z zahvalo - da sem tu, kjer sem, in v takem stanju, kakršnem sem. Vsako jutro upam, da bo naslednji dan enako kot prejšnji. In verjamem, da bo. 

Dobila sem sporočilo od angelov ... Prijateljica, ki je zdravnica in asistentka na MF v Ljubljani, mi je zatrdila, da se blastocista ugnezdi že prvi dan, morula pa v treh dneh. Posredovala mi je tudi zanimiv članek, ki je bil objavljen v reviji Gea:

http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=435 

Veliko bolj sem pomirjena in umirjena kot prejšnje dni. Namesto temačnih in negativnih prizorov v mislih si rišem lepše prizore, ki v meni še dodatno vzbujajo radost: kako držim svojega otročka v naročju in ga dojim, slišim zven otroškega smeha, predstavljam si moža in sebe, ko poveva novico, da pričakujeva naraščaj, prijateljem in sorodnikom ... Berem knjige o otrocih, berem knjige o duhovnosti, ki me tolažijo in naklonijo pravo misel v pravem trenutku. Vem pa, da mi nečesa manjka ...


Včeraj sem za nasvet povprašala boginje. Imam orakeljske karte, ki mi vedno naklonijo lepo, vzpodbudno in realno misel. Cordelia, keltska vilinska boginja, mi sporoča: "POJDI VEN!" Res sem preveč zadržujem v stanovanju in jo bo potrebno poslušati. Pravi, da ni prav, da živim v zaprtem prostoru, da lahko na drugi strani štirih sten ogromno vidim in doživim. Pustolovščina zunaj ne bo oživila le mojega duha in duše, dala mi bo upanje in vero. Sicer pa naj bi se odgovor na mojo željo potrdil meseca maja oziroma, ko bo topleje. 

Vsekakor jo je vredno poslušati, saj odkar živim v prestolnici, resnično pozabljam na naravo. Te dni, ko sem doma, bova z dragim več v naravi. Šla bova na morje, kjer živi prijateljica in si z njo privoščila lep sprehod. Odpeljala se bova v Kranjsko Goro, kjer počitnice preživlja prijateljica zdravnica z družino. Rada bi obiskala moje starše na podeželju. Vse je mogoče, le premakniti se je treba! Hvala, Cordelia, za brco v rit!!!

Ni komentarjev:

Objavite komentar